Escape room Izkoriščanje delavcev

  • escspe-letak
  • escape-f
  • escape-s8
  • escape-f7 copy
  • escape2
  • escape3
  • escape4
  • escape
  • escape-f5
  • escape-f2
  • escape-f3
  • escape-f4
  • escape-f6
  • escape-s1
  • escape-s2
  • escape-s3
  • escape-s4
  • escape-s5

IZKUSTVENI OZAVEŠČEVALNI PROJEKT O IZKORIŠČANJU DELAVCEV 

Delovno izkoriščanje tako kot v vseh državah EU v zadnjem desetletju močno narašča tudi v Sloveniji. Kljub šokantnim prispevkom v medijih se večinoma sploh ne zavedamo, da smo vsi (predvsem zaradi vedno bolj razširjene ekonomske ranljivosti) potencialne žrtve izkoriščevalskih delodajalcev. Posebej ranljivi pa so tuji delavci, ki so daleč od doma, poznavanja jezika in pravic, ter mladi, ki so večinoma neizkušeni in dostikrat tudi prestrašeni. Največ znanih primerov izkoriščanja delavcev prihaja iz gradbeništva, gostinstva, trgovine, gozdarstva, turizma, avtoprevozništva in čistilnih servisov. Da bi se lažje izognili delovnim razmerjem in da bi tudi pri drugih znali diagnosticirati ujetost ali stisko v izkoriščevalskem odnosu, moramo znati prepoznavati njihove znake. Ključno pa je predvsem, da vemo, na koga se lahko obrnemo po pomoč.

V letu 2017 smo ob dnevu boja proti trgovini z ljudmi zasnovali in prvič izvedli inovativen projekt, ki je splošno javnost na izkustven način opozarjal na vedno bolj perečo problematiko izkoriščanja delavcev: Escape room Izkoriščanje delavcev. Zaradi časovne omejenosti projekta (10 dni) in izjemnega zanimanja javnosti (vseh 70 prostih terminov za obisk escape rooma smo zapolnili že prvi dan trajanja) smo projekt ponovili tudi v letu 2018 in tako dali priložnost še ostalim zainteresiranim, da se preizkusijo v “pobegu iz izkoriščanja”. V escape roomu so se skupine obiskovalcev po vzoru komercialnih escape roomov z reševanjem različnih asociativnih ugank morali prebiti do izhoda iz sobe. Ker so bili vsi izzivi enourne aktivacije povezani z različnimi ravnemi izkoriščanja delavcev, so skozi igro prišli do mnogih informacij o problematiki ter do različnih odgovorov, ki lahko pomagajo pri identificiranju izkoriščanja in zmanjševanju tveganja za vstop v takšno obliko dela.

Escape room je tako prvo kot drugo leto pritegnil tudi veliko pozornost medijev, v obeh kratkih obdobjih odprtja pa je iz sobe »pobegnilo« več kot 700 ljudi. V okviru projekta smo razvili atraktivno kreativno podobo, ki smo jo uporabili za plakate, letake, vabila in spletne oglase. Ob odprtju escape rooma smo organizirali novinarsko konferenco z relevantnimi gosti s področja izkoriščanja (Delavska svetovalnica, Društvo Ključ, Sindikat Mladi plus) in dosegli veliko število brezplačnih medijskih objav, obakrat pa že v prvem dnevu zapolnili vse termine za obisk ter s sobo navdušili čisto vse obiskovalce, ki so prišli iz cele Slovenije. Celotno zasnovo escape rooma, mehaniko igre in izvedbo (tudi moderiranje vseh skupin) smo naredili sami, z brezplačnim 14-dnevnim najemom prostora pa nam je obakrat pomagala Mestna občina Ljubljana.

Projekt bomo zaradi izjemnega odziva izvedli tudi oktobra 2019.

 

Elementi kampanje: plakati, letaki, bannerji, spletna omrežja, grafična oprema prostora, ozaveščevalni plakati o različnih segmentih problematike, zasnova celotne mehanike in izvedba escape rooma, moderiranje obiskovalcev, organizacija novinarske konference in okrogle mize

  • Sofinancer: Urad Vlade RS za komuniciranje
  • Leto: 2017, 2018 in 2019
  • Vodja projekta: Tanja Rudolf Čenčič
  • Kreativna vodja/tekstopiska: Simona Kepic
  • Oblikovalka: Maja Krisper
  • Tehnična pomoč: Spot Plus